- gljá
- v (-ði, -ð)lesknout seÞað gljáir á vatnsflötinn.
Íslensk-tékknesk orðabók. 2013.
gljá
Look at other dictionaries:
bíngelj — glja tudi na [gǝl] m (í) pog. kar visi, binglja: bingelj pri uri // nav. mn., šalj. noga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cágelj — glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cíngelj — glja m (í) ekspr. kar visi, binglja: ledeni cinglji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črnógelj — glja m (ọ) slabš. kdor ima črno, temno polt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúrgelj — glja tudi na [gǝl] m (ú) 1. teh. manjša vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu: vrtati z durgljem; ključavničarski durglji 2. zastar. sveder … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fájgelj — glja tudi na [gǝl] m (á) grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti: šopek iz nageljnov in fajgljev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvárgelj — glja tudi na [gǝl] m (á) gastr. mehki sir močnega vonja in ostrega okusa: izdelovati kvargelj / za vso družbo je naročil kvarglje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prégelj — glja m (ẹ) agr. klin, s katerim se pritrdi jarem na oje: vtakniti pregelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
régelj — glja m (ẹ) bot. vodna ali močvirska rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in drobnimi belimi cveti, Lycopus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rígelj — glja m (í) 1. nižje pog. zapah: zapirati vrata z rigljem 2. nar. prečno nameščen tram pri kozolcu; prečnik: povezovati stebre z riglji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôgelj — glja m (ó) 1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji // nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
